Avtor: Dušan Kovač
Torek, 28. 7. 2026
Ladje čakajo za vstop v luko, da bi raztovarjale dobrine z vzhoda. Jaz pa sem utrujen zavijal v luko, na carino za Srbijo.
Pa ni bilo policaja, po celi luki sem ga iskal. Ima privat zaposlenega kot menažera in ta mi je po telefonu obljubil, naj počakam, da pride.
Ta čas sem vrtel nos po luki. Gore mineralnih gnojil NPK 16 16 16 iz »sovražne« države. Vrste šleperjev iz EU v vrsti, naših ne najdem.
Medtem me je en potepuški cucek vgriznil v gleženj. Brcnil sem ga, da je siroče zacvilil. Še zdaj mi je žal.
Večer je. Veter me je odpihnil na breg. Žejen sem Donave.

Leave a Reply