Avtor: Dušan Kovač
Torek, 4. 8. 2026

Prvič sem si privoščil večerjo na tej poti, v eni mali vasi na levem bregu Donave. Mala voda, blatna obala. Dobil sem cigarete, pivo, internet.

Ko sem se v temi vračal do čolna, sem se komaj izvlekel iz blata in se tak blaten vlegel v čoln.

Vroča noč je bila in nemirna. Ob treh sem začel bruhati večerjo, potem še enkrat. Ob petih sem bruhal zadnjič in potem ozdravel.

Veslo me je odneslo na levi breg, kjer sem si na peščeni obali opral blatno telo in izpil zadnji polliter vode.

Dan je bil topel, do 39 stopinj. Ni bilo več vode, ne cigaret. Če bi takrat srečal zlato ribico, bi jo prosil za liter mleka. Tako bi bil sit in napojen.

Zdaj sem na večer prispel v Slankamen, nabavil cigarete in mleko. Jutri bo spet Juhej!