Avtor: Dušan Kovač
Nedelja, 9. 8. 2026

Pred dvema letoma v Vinči, čarda »Parče raja«, velika voda je bila, kot je zdaj spet rekordno mala. Moker kot pička, premražen … med odhodom mi je zdrsnila kamera v reko. Srbi so vidli in zapomnili rdeč kanu in tistega Slovenca.

Jesen je šla mimo in minila je zima. Voda je padla in prijatelji so jo našli na bregu Donave v blatu.

Prek njihovega prijatelja, ki tu rad dopustuje, Vujice Čusića, so jo poslali v Ljubljano. Od tam je kamera našla mene, kar je bila srčna želja Vladimira, lastnika te znamenite čarde … Človeka, ki mi je zjebanemu, premraženemu zjutraj prinesel topel buhtelj na teraso, in njegove gospej, ki mi je spet prinesla vročo juho za zajtrk … in tistim zlatim besedam: »Jejte, jaz sem jih spekel, sveži so,« … in njenim: »Jejte, pravkar skuhala tudi za vas.«

Potem mi je kamero dostavil v Bakovce Marjan Bagari, ki je dve leti tu obiskoval osnovno šolo.

Ne boste verjeli, prižgem kamero, dela. Ni moja, prijatelj Jan mi jo je zaupal. Zdaj je spet z mano.